50 let

ZLATIH 50 LET
Začelo se je pred skoraj 60 leti, ko so se vaški navdušenci, prijatelji iz otroštva in mladosti,
tudi sorodniki iste generacije, ki so radi spoznavali domovino; na daljavo, prek radia, knjig in
filmov, pa tudi svet, odločili, da bodo na svojih poteh fotografirali. Kmalu so na posojilo
kupili kamero in začeli snemati. Za začetek so filme videli prijatelji, sorodniki in sosedje.
Potem sta ljubiteljske filmarje v Kino klubu Domžale združila kulturni zanesenjak Andrej
Zajc in direktor kinematografov Bojan Krištof. Klub je izdihnil, Radomljani pa so še kar
filmali in se odločili, da 29. januarja 1969 ustanovijo Mavrico.
Steklo je; fotografiranja, snemanja, razstave in projekcije so se vrstile. Za pridobivanje
denarja so organizirali veselice in tombolo. Ker so beležili družbene dogodke s fotoaparati in
kamerami, so dobili tudi prvo dotacijo Ljudske tehnike Domžale. Članstvo je naraslo prek 70.
Deževala so priznanja na filmskih festivalih in fotografskih razstavah. Pomagali so prijateljski
klubi in društva; prirejali so tudi republiške razstave in festivale.
Dvajset let je v Mavrico prihajal, vsako sredo, mednarodni mojster fotografije Vlastja
Simončič. Popoldne je imel v šoli krožek za učence, zvečer pa filmsko in fotografsko
usposabljanje za ostale člane. Za javne nastope in snemanje igranih filmov je bila
ustanovljena dramska sekcija.
Pred 30 leti so se zgodile spremembe: dragi celuloidni film se je poslovil – nadomestil ga je
video; fotografski aparati so svetlopis začeli beležiti na spominsko kartico – nič več ni bilo
treba bedeti v temnici, ampak sedeti za računalnikom; pomahali smo državi, ki je potonila z
vso organizacijsko strukturo ljubiteljske dejavnosti vred. A fotografija in film sta v Mavrici
ostala. Fotografija se je vrnila k osebni izpovedi, filma se predvsem reportažno, za naročnika,
z več kamerami, ki pošiljajo sliko in zvok v režijo, kjer se sočasno montira. Manj je
dokumentarne fotografije in filma, saj dandanašnji vsak lahko fotografira in filma s svojim
mobilnikom. Namesto na stenah in panojih se fotografije predstavljajo na spletu.
Mavrica je 50 let pisala zgodovino slovenske ljubiteljske fotografije in filma ter zapisovala
dogodke, ki postajajo del zgodovine. Zato je eden večjih dosežkov Mavrice, da filme
prevzema Filmski arhiv Republike Slovenije, jih digitalizira in trajno ohranja ter jih dela
dostopne zanamcem.